Vsak od nas živi svoje življenje in vsako življenje je neprecenljiva in neverjetna zgodba polna dogodivščin, katere nas dvigajo in spuščajo, nas veselijo in žalostijo ali celo pustijo ravnodušne, vsekakor pa nas vsaka od teh dogodivščin obagati in na njej zrastemo. Kaj se bomo iz njih naučili pa je odločitev vsakogar posebaj.
Vsak piše svojo življenjsko zgodbo, katere so za vsakega posebaj nedokonana knjiga, knjiga, v kateri se strani samo dodajajo in beležijo kako posamezna oseba koraka svoje življenje v katerem bo morala skozi raznovrstne izkušnje.
Izkušnje, kot so rojstni dnevi, poroke, dobri uspehi v šoli, na delovnem mestu ali kaj podobnega so nam v veselje in nam predstavljajo motivacijo, ali vsaj del nje, za naprej. A vendar veselja ne najdemo zgolj v zgoraj naštetem, pač pa tudi v majhnih stvareh, kot so sprehodi v naravi, srečanja z nam ljubimi osebami, oziroma lahko tudi nasmeh neznanca, pomoč neznancu. Na drugi strani pa je izkušnja smrti bližnjega, neuspeh na podrčjih v katerih delujemo, izkušnja kakršnekoli nesreče, izkušnja žalosti, ki nas potre in morda celo poraja vprašanje smisolnosti truda, boja, načina življenja ali morda celo smisolnosti samega življenja. Vsete izkušnje nas prav tako lahko dvigajo v naši samopodbi in samozavesti kot tudi podirajo. Vendar, verjamem, da nas vse slabo, ki nas za določen čas podre samo izkušnja, ki ima morda tisti trenutek zelo grenak priokus in morda celo skozi celo nadaljnje življenje ostane zapisana kot slaba izkušnja, katera nas okrepi ali pa usmeri drugam, v povsem nova izkustva, v katerih bomo srečnejši in bogatejši, vsaj v duhovnem svetu.
Življenje je ravno zaradi tega pestro in nam ponuja vso brvitost, katere v nasprotnem primeru nebi mogli doživeti, ampak velikokrat se tega ne zavedamo, se ne zmoremo ali nočemo. S pisnjem tega bloga bi vam želel, pokazati, da je sprejemanje vseh izkušenj kot naše dobro pomembno. Upam, da mi vsaj za kanček uspe.
Pot se morda zdi dolga in naporna, a je vredna truda.
